Mednarodno konferenco organizira Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije v sodelovanju z evropskim
Združenjem ponudnikov socialnovarstvenih storitev, EASPD, ki združuje okoli 9000 ponudnikov socialnovarstvenih
storitev po vsej Evropi. Glavni cilj združenja temelji na konvenciji ZN o pravicah invalidov in
skozi zagotavljanje učinkovitega in kakovostnega sistema ponudbe servisov promovira enakost možnosti. Pri
reševanju izzivov v prihodnosti verjame v soodvisnost in partnerstvo uporabnikov storitev, izvajalcev in oblasti
na vseh nivojih.

Izbiro teme za konferenco »dvojna diagnoza«, kar pomeni motnjo v duševnem razvoju in težave v duševnem
zdravju skupaj, je spodbudila vse večja ozaveščenost o tovrstnih težavah ljudi s posebnimi potrebami in z njo
povezane povečane potrebe po dodatnem znanju tako njih samih kot ljudi z njimi in okoli njih. V preteklosti je
veljalo splošno prepričanje, da ti ljudje nimajo težav z duševnim zdravjem. Vendar pa so tuje raziskave zadnjih
let pokazale, da se posamezniki te ciljne skupine soočajo celo z večjim tveganjem za psihološke probleme kot
populacija brez motenj. Vse to velja za razvitejše evropske države, ZDA in Avstralijo, Slovenija pa je na tem
področju šele na začetku.

Zato bodo na konferenci predstavljeni različni vidiki in vplivni dejavniki, predstavili pa jih bodo uveljavljeni evropski
strokovnjaki, raziskovalci tega področja, strokovnjaki praktiki na aplikativnem nivoju in nekateri domači
strokovnjaki.

Glavni cilj konference je izboljšati znanje o duševnem zdravju vseh vpletenih v življenja ljudi s posebnimi
potrebami – osebja, družine, strokovnjakov, javnosti –, izmenjati primere dobre prakse in stališča in ustvariti
nove povezave na evropskem ter osebnem nivoju.

Dvojna diagnoza je namreč zapleten in kompleksen pojav, ki potrebuje posebno pozornost, ne le ko gre za
posameznika, ki jo ima, pač pa je treba podpreti tudi družino in osebje, kajti le če bodo vsi ti dobili dovolj
znanja in podpore, bodo lahko ustrezno poskrbeli tudi za svoje duševno zdravje in dobro počutje, prav tako
pa bodo lahko samo v tem primeru dovolj dobro poskrbeli tudi za človeka, za katerega skrbijo. Ozaveščati je
treba tudi družbo.

Nekaj poguma in optimizma nam vliva spoznanje, da se tovrstno znanje vendarle širi, da se povečuje število
raziskav in tudi raziskovalnih in aplikativnih vprašanj.

Zavedati pa se je treba, da mora vse to imeti en sam namen in cilj: dobro zdravje in visoko kakovost življenja
ljudi s posebnimi potrebami.

VLJUDNO VABLJENI!